Pri urejanju novih in obnovi starih vinogradov oziroma pri izvedbi vinogradniških teras z urezi in nasipavanjem posegamo v predhodno geomehansko uravnotežen sistem in z razkopavanjem površja sprožamo v tleh procese mehčanja laporja. Zato je pomembno, da že pri načrtovanju posegov v teren ter tudi kasneje pri izvedbi teh posegov, kolikor je le mogoče sledimo stabilni konfiguraciji površja. Na osnovi geomehanskih raziskav je bilo za izvedbo terasnega vinograda v Medani izdelanih nekaj načrtov teras, ki so med seboj združevali različne načine prilagajanja prerezu in tlorisu terena izbrane lokacije. Primerjava posameznih načrtov glede prenosa količine materiala je pokazala, da med različnimi načrti ni prihajalo do velikih razlik v količini prenešenega materiala, pač pa v smeri prenešenega materiala. V primeru načrtovanja ravnih teras bi bilo potrebno material odvzemati po sredini parcele in ga dodajati na robu parcele. V primeru načrtovanja teras po plastnicah bi bilo potrebno material odvzemati na spodnjem delu parcele in ga prenašati na zgornji del parcele. Končni načrt je sestavljen iz načrtovanja ravnih teras v zgornjem delu parcele in teras po plastnicah v spodnjem delu parcele. S takim pristopom je bilo potrebno odvzeti material na robovih parcele, predvsem zaradi izravnave poti. V spodnjem delu parcele pa so bili premiki materiala potrebni na vsaki posamezni terasi. Ker so bila zemeljska dela zaključena jeseni, sajenje vinske trte pa načrtovano šele v spomladanskem času, so bila sveže prekopana tla pred površinsko erozijo in zbitostjo tal zaščitena s sejanjem ječmena. Po mulčenju ječmena in plitvem rahlanju tal so bile spomladi posajene trsne cepljenke.